Kako nevaren je radon?

Radon je naraven radioaktivni plin brez vonja in barve ter predstavlja glavni vir naravnega ionizirajočega sevanja v bivalnem in delovnem okolju. Nastaja v zemeljski skorji ter v stavbe prodira skozi razpoke v temeljih, jaške, odtoke in druge odprtine. Ker je brez barve in vonja, ga brez meritev ni mogoče zaznati. Dolgotrajna izpostavljenost povišanim koncentracijam radona povečuje tveganje za nastanek pljučnega raka – po ocenah v svetu povzroči med 3 in 14 % vseh primerov te bolezni. Po podatkih Uprave RS za varstvo pred sevanji V Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju letno zboli približno 60 ljudi, kar predstavlja okoli 5 % vseh primerov pljučnega raka. Referenčna raven koncentracije radona, pod katero ukrepi načeloma niso potrebni, znaša 300 Bq/m³ (povzeto po gov.si).

Radonski zemljevid Slovenije prikazuje območja z večjim tveganjem, predvsem v jugozahodnem delu države. Med občinami z več radona (označene rdeče) so na primer Bloke, Cerknica, Idrija, Postojna, Sežana, Kočevje in Vrhnika. Na dodatnih območjih (označenih rumeno), kot so Bohinj, Grosuplje, Nova Gorica in Novo mesto, se izvajajo dodatne meritve. Ti podatki temeljijo na dosedanjih meritvah in geološki sestavi tal.

Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti

Novogradnje, v katerih bodo bivalni ali delovni prostori, morajo biti načrtovane in izvedene tako, da v njih koncentracije radona ne presegajo referenčne ravni.

Gradnja radonsko varnih stavb in sanacija obstoječih stavb s povišano vsebnostjo radona sta urejana s Pravilnikom o zahtevah za novogradnje, posege v obstoječe stavbe in sanacijo obstoječih stavb zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki radona. Na podlagi pravilnika je bila objavljena Tehnična smernica za graditev - Zaščita pred radonom v stavbah z oznako TSG-1-007:2023, ki povzema ukrepe za gradnjo radonsko varnih novogradenj ter za sanacijo obstoječih stavb s povišano vsebnostjo radona. Če je upoštevana tehnična smernica, se smatra, da so izpolnjene zahteve pravilnika. 

Izvajalci meritev in zakonodaja

Meritve radona lahko izvajajo le pooblaščene in akreditirane institucije, ki imajo ustrezen sistem zagotavljanja kakovosti in strokovno znanje za interpretacijo rezultatov. Seznam pooblaščenih izvajalcev vodi Uprava RS za varstvo pred sevanji. Meritve drugih ponudnikov ali izposojenih merilnikov so zgolj informativne in ne morejo biti podlaga za uradne odločbe ali sanacijske ukrepe.

Celovit pristop k zmanjševanju izpostavljenosti radonu – od meritev in ozaveščanja do tehničnih in organizacijskih ukrepov – je ključen za varovanje zdravja prebivalcev in zaposlenih ter za dolgoročno zmanjševanje tveganja za nastanek pljučnega raka.  (povzeto po gov.si).

Friderik Knez z Zavoda za gradbeništvo Slovenije je v oddaji RTV SLO Kako nevaren je radon? izpostavil, da si radon najde svoje poti kot voda.  Kako se zaščititi? G. Knez je pojasnil kakšni so možni ukrepi za zaščito pred radonom v stanovanjskih stavbah, med katere sodijo: zaščitna folija, sanacija stavbe ali prezračevanje prostorov. Iz dosedanjih podatkov je razvidno, da s sanacijo stavbo lahko izboljšamo sevanje radona do 95%.

Oddaja je na ogled na povezavi.