AGRANA: od sadnih ostankov do krožnih bioproduktov v prehrani
Katalog dobrih praks
Avstrijska skupina AGRANA prek svojega sadnega segmenta, ki vključuje dejavnosti AGRANA Fruit in AUSTRIA JUICE, predeluje sadje v sadne pripravke, koncentrate sadnih sokov, sokove NFC, sadna vina, aromatične komponente in druge izdelke za prehrambeno in pijačarsko industrijo. AUSTRIA JUICE je del skupine AGRANA in je eden pomembnejših proizvajalcev sadnih sokovnih koncentratov ter rešitev za pijačarsko industrijo.
Pri proizvodnji jabolčnega soka nastaja stranski tok v obliki jabolčnih tropin oziroma stiskalne pogače. AGRANA v svojih poročilih navaja, da si prizadeva za čim bolj trajnostno in celovito uporabo surovin - stiskalna pogača iz proizvodnje jabolčnega soka se uporablja v pektinski industriji in kot krma. Takšna uporaba predstavlja primer kaskadne rabe biomase, saj se del stranskega toka ne obravnava zgolj kot odpadek, temveč kot sekundarna surovina za nadaljnjo industrijsko uporabo.
Sadne tropine imajo širši potencial za valorizacijo, saj vsebujejo prehranske vlaknine, pektin, polifenole, naravna barvila in druge bioaktivne spojine. Z ustreznimi postopki, kot so sušenje, ekstrakcija, encimska obdelava ali fermentacija, jih je mogoče uporabiti kot vir sestavin za funkcionalna živila, prehranska vlakna, pektinske ekstrakte, naravna barvila ali druge dodatke z višjo dodano vrednostjo.
Takšen pristop je skladen z načeli krožnega gospodarstva in bioekonomije, saj spodbuja učinkovitejšo rabo bioloških virov, zmanjševanje odpadkov ter vračanje stranskih tokov v proizvodne verige. V evropskem regulativnem okviru je pomembna tudi Direktiva 2008/98/ES o odpadkih, ki določa osnovne koncepte ravnanja z odpadki, hierarhijo ravnanja z odpadki ter razlikovanje med odpadki in stranskimi proizvodi.
Za slovenske prehrambene predelovalce je primer AGRANA relevanten predvsem kot usmeritev za prehod od linearnega ravnanja s sadnimi ostanki k bolj krožnemu poslovnemu modelu. Namesto da bi bile tropine namenjene le kompostiranju ali bioplinski predelavi, jih je mogoče ob ustrezni tehnologiji in kakovostni standardizaciji vključiti v prehransko, pektinsko, krmno ali drugo biogospodarsko verigo. S tem se poveča izkoristek surovine, zmanjša količina odpadkov in odprejo dodatni viri prihodkov.
