Analize in trendi v slovenski plastičarski industriji
Analize, trendi in poročila
Plastičarska industrija je v Sloveniji pomemben del kemijskega in predelovalnega sektorja. Leta 2022 je v dejavnosti proizvodnje izdelkov iz plastičnih mas delovalo 528 družb, ki so ustvarile približno dve milijardi evrov prihodkov oziroma pet odstotkov vseh prihodkov predelovalne industrije. Struktura sektorja kaže izrazito prevlado mikro in malih podjetij, le okoli desetina družb je srednje velikih ali velikih. Razdrobljenost panoge omejuje kapacitete za obsežne investicije ter zmanjšuje njen vpliv na oblikovanje gospodarskih politik.
Panoga se sooča z večplastnimi izzivi. Stroga okoljska zakonodaja in zahteve krožnega gospodarstva zahtevajo popolno reciklabilnost embalaže do leta 2030 ter zmanjšanje vsebnosti nevarnih snovi, kar podjetjem nalaga visoke stroške tehnoloških prilagoditev. Ob tem rast cen energije in surovin zmanjšuje marže, še posebej pri malih in srednje velikih podjetjih, ki so močno izvozno usmerjena. Ker Slovenija nima zadostnih lastnih virov surovin, je sektor v veliki meri odvisen od uvoza in s tem izpostavljen globalnim motnjam.
Nova Uredba EU o embalaži in odpadni embalaži, ki se začne uporabljati avgusta 2026, bo bistveno spremenila pogoje poslovanja. Poleg tehničnih zahtev prinaša dodatna administrativna bremena, saj bo potrebno zagotavljati sledljivost v celotni vrednostni verigi, pripravljati izjave o skladnosti in se vključevati v sisteme razširjene odgovornosti proizvajalcev. Slovenija je leta 2023 zaradi nereciklirane plastične embalaže v proračun EU plačala skoraj 16 milijonov evrov, kar ponazarja resnost finančnih posledic ob nezadostnem recikliranju.
Prihodnost sektorja bo odvisna od sposobnosti hitre prilagoditve na nove regulativne zahteve. Ključni razvojni trendi vključujejo povečano uporabo recikliranih polimerov, raziskave bioplastike, vlaganja v energetsko učinkovitost ter digitalizacijo proizvodnje in sledljivosti izdelkov. Dolgoročno bo nujno tesnejše povezovanje podjetij in sodelovanje z raziskovalnimi inštitucijami, saj lahko le z združenimi zmogljivostmi industrija okrepi konkurenčnost na evropskem trgu. Prehod v krožno gospodarstvo predstavlja tveganje za manj prilagodljive akterje, hkrati pa odpira priložnost za tiste, ki bodo pravočasno investirali v trajnostne in inovativne rešitve.
Fotografije/grafi:
Podjetja po regijah - plastika.pdf
Povezava do gradiva oz priloga pdf:
_Catalogue - PLASTICS PRODUCERS (002).pdf
Vir:
Združenje kemijske industrije, GZS