Kocerod – ravnanje z e-odpadki na regionalni ravni

Kocerod d.o.o. (Koroški regijski center za ravnanje z odpadki) je javno podjetje, ustanovljeno leta 2012 z namenom zagotavljanja celovitih storitev ravnanja z odpadki za vseh 12 občin Koroške regije. Podjetje pokriva približno 74.000 prebivalcev in upravlja s približno 19.000 tonami komunalnih odpadkov ter več kot 2.000 tonami nekomunalnih odpadkov na leto. Osrednji objekt se nahaja v Mislinjski Dobravi in vključuje sodobno sortirnico, obrat za mehansko-biološko obdelavo (MBO), kompostarno ter center ponovne uporabe. Preostanek odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, se odlaga na regijskem odlagališču Zmes v Prevaljah.

Infrastruktura in naložbe

Podjetje je v letu 2023 izvedlo obsežen naložbeni program v višini več kot 2,5 milijona evrov. Med ključnimi pridobitvami so bili nakup desetih novih vozil za zbiranje odpadkov, postavitev sončne elektrarne na osrednjem objektu ter nadgradnja digitalnih sistemov za sledenje posodam za odpadke. S tem so omogočili optimizacijo logistike zbiranja in boljše podatkovno podprto odločanje. Poleg tega so napredovali pri avtomatizaciji sortirnih procesov, kar povečuje stopnjo ločevanja in zmanjšuje količino nepravilno odloženega materiala.

Ravnanje z e-odpadki

Pomemben dosežek Koceroda je izboljšanje ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). V osrednjem objektu v Mislinjski Dobravi so vzpostavili posebna zbirna in sortirna mesta, kar prebivalcem omogoča enostavno in zakonito oddajo e-odpadkov. Zbrani tokovi so predani nacionalnim shemam in certificiranim izvajalcem, ki zagotavljajo skladno obdelavo v skladu z direktivo WEEE. S tem se je v regiji povečala količina pravilno ločenih e-odpadkov, ki bi sicer pogosto končali v mešanih tokovih ali na črnih odlagališčih.

Center ponovne uporabe in krožno gospodarstvo

Center ponovne uporabe deluje kot pomembno vozlišče za podaljševanje življenjske dobe manjših elektronskih naprav in gospodinjskih aparatov. Predmeti, ki so še primerni za ponovno uporabo, se popravijo ali obnovijo v sodelovanju z lokalnimi partnerji in nato vrnejo na trg. Na ta način se zmanjšuje količina odpadkov, spodbuja krožno gospodarstvo in hkrati dviguje zavest o pomembnosti ponovne uporabe.

Ozaveščanje in vključevanje skupnosti

Kocerod daje velik poudarek tudi izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev. Redno organizira kampanje o ločevanju odpadkov, dneve odprtih vrat, vodene oglede ter sodeluje z osnovnimi šolami in okoljskimi organizacijami. Prebivalce spodbuja k odgovornemu ravnanju z e-odpadki in širše k trajnostnemu vedenju.

Izzivi in rešitve

Med glavnimi izzivi je neustrezno ločevanje e-odpadkov v gospodinjstvih, saj številne manjše naprave še vedno končajo v mešanih tokovih. Rešitev se kaže v krepitvi ozaveščanja, sodelovanju z nacionalnimi shemami ter stalnem izboljševanju dostopnosti zbirnih mest.

Prenosljivost prakse

Model Kocerod je zelo uporaben tudi za druge manjše regije ali podeželska območja, kjer več občin sodeluje pri skupnem centru za ravnanje z odpadki. Ključni prenosljivi elementi so čezobčinsko sodelovanje, fazne infrastrukturne naložbe in vključevanje lokalnih skupnosti. Posebna vrednost prakse je integracija e-odpadkov v obstoječi sistem zbiranja ter povezava z izobraževalnimi aktivnostmi, kar dokazuje, da lahko regionalni sistemi učinkovito dopolnjujejo nacionalne sheme.

Sklep

Kocerod je primer dobre prakse, ki dokazuje, da lahko javna podjetja v manjših regijah vzpostavijo učinkovit, celovit in evropskim standardom skladen sistem ravnanja z odpadki. S kombinacijo sodobne infrastrukture, digitalnih rešitev, centra ponovne uporabe in vključevanja prebivalcev Kocerod pomembno prispeva k varstvu okolja, razvoju krožnega gospodarstva in doseganju nacionalnih ciljev na področju OEEO