Krožnost kot podnebna in naravovarstvena politika

Krožno gospodarstvo se vse bolj odmika od ozkega razumevanja ravnanja z odpadki in postaja pomemben del podnebne in naravovarstvene politike EU. Nova analiza Evropske agencije za okolje (EEA) iz leta 2026 kaže, da bi paket 17 ambicioznih krožnih ukrepov lahko zmanjšal potrošniški podnebni odtis EU za približno 22 % oziroma za 944 milijonov ton CO₂ ekvivalenta. Hkrati bi se vplivi na izgubo biotske raznovrstnosti zmanjšali za 19 %, onesnaženost zraka pa za 25 %.

Pomembno je, da največji učinki ne izhajajo le iz recikliranja. Do 85 % ocenjenih podnebnih koristi bi lahko prispevali ukrepi v treh sistemih – stavbah, mobilnosti in prehrani. Med ukrepi z največjim potencialom EEA izpostavlja manj snovno intenzivne prehranske sisteme, souporabo avtomobilov, podaljševanje življenjske dobe stavb, zmanjševanje odvisnosti od avtomobila ter ponovno uporabo gradbenih elementov.

Povezava z biotsko raznovrstnostjo je posebej izrazita pri prehrani. Prehod na manj snovno intenziven prehranski sistem predstavlja približno polovico celotnega potenciala zmanjšanja vplivov na biotsko raznovrstnost v modeliranem scenariju. Pomembni so tudi zmanjševanje zavržene hrane, popravila tekstila in daljša življenjska doba stavb.

Pri kakovosti zraka izstopa grajeno okolje. Ukrepi, povezani s stavbami, predstavljajo okoli 60 % potenciala zmanjšanja onesnaženosti zraka, predvsem zaradi manjše potrebe po novih materialih, cementu in jeklu ter manj transporta. Souporaba vozil in zmanjševanje avtomobilske odvisnosti predstavljata še približno 23 % potenciala.

Koristi segajo tudi zunaj Evrope. Približno 29 % podnebnih koristi bi nastalo zunaj EU, saj evropska potrošnja temelji tudi na surovinah in proizvodnji iz drugih delov sveta. Pri zmanjševanju pritiskov na biotsko raznovrstnost bi bilo zunaj EU ustvarjenih približno 45 % koristi.

Sporočilo za odločevalce je jasno: krožno gospodarstvo ni zgolj učinkovitejše ravnanje z materiali, ampak orodje za hkratno zmanjševanje emisij, pritiskov na naravo in onesnaženosti. Pomembna je tudi raven ambicije – EEA ocenjuje, da bi visoko ambiciozna izvedba analiziranih ukrepov prinesla več kot 80 % več koristi kot srednje ambiciozen scenarij. Največji učinek bo zato dosežen, če bo krožnost vključena neposredno v stanovanjsko, mobilnostno, prehransko in prostorsko politiko, ne pa obravnavana kot ločena okoljska tema.

EEA Briefing 12/2026 – The environmental and climate benefits of a circular economy - https://www.eea.europa.eu/en/analysis/publications/the-environmental-and-climate-benefits-of-circular-economy