Pesticidi kot hormonski motilci in njihov vpliv na okolje

Skrb ljudi v povezavi s pesticidi in njihovimi škodljivimi posledicami za zdravje se je pričela v poznih 50. in zgodnjih 60. letih prejšnjega tisočletja, ko je Rachel Carson izdala znamenito knjigo “Silent spring” (1962). Takrat se prvič omenijo negativni učinki pesticida DDT, revolucionarnega izdelka, ki pa se kasneje izkazal za enega najbolj nevarnih okoljskih onesnaževalcev-hormonskih motilcev. V skupino hormonskih motilcev prištevamo sicer tudi druge snovi, vendar so pesticidi številčno najpogostejši, hkrati pa redkeje obravnavani v literaturi s stališča pravilne uporabe v kmetijstvu. V prispevku bomo predstavili pogosteje uporabljene pesticide v slovenskem prostoru, pojasnili njihove učinke predvsem s stališča vpliva na človekovo zdravje (hormonski motilci), prikazali načine vstopa teh snovi v okolje in tudi, kakšne so praktične možnosti preprečevanja in primernega ravnanja z obravnavanimi snovmi v okolju. Pesticidi v visokih koncentracijah povzročajo akutne zastrupitve, daljšo izpostavitev nižjim koncentracijam pa povezujejo z vrsto kroničnih bolezni, med katerimi so na prvem mestu alergije, bolezni in težave z reproduktivnim sistemom, nevrološke motnje in rak. Zaradi naraščanja uporabe pesticidov smo preko okolja (prst, zrak in površnike vode), hrane in pitne vode čedalje bolj izpostavljeni pesticidom tudi ljudje in živali. V prispevku bomo torej opisali izpostavljeno tematiko in hkrati predstavili alternative uporabi pesticidov.

Povezava do gradiva oz priloga pdf: 

2014_Kolar_Bagar_Pesticidi kot hormonski motilci in njihov vpliv na okolje.pdf