Potrošniške izbire kot gonilo krožnega gospodarstva
Analize, trendi in poročila
Prehod v krožno gospodarstvo se pogosto povezuje predvsem s spremembami v proizvodnji, tehnologiji in oblikovanju izdelkov. Vendar pa ima pri tem enako pomembno vlogo tudi potrošnik, saj njegove odločitve določajo, kako dolgo bo izdelek v uporabi, ali bo popravljen, ponovno uporabljen ali pa prezgodaj končal med odpadki. Potrošniške izbire torej postajajo enako ključen dejavnik krožnih tokov kot sama proizvodnja.
1. Vloga potrošnikov pri prehodu
Potrošnik je neposredno vpet v celoten življenjski cikel izdelka – od izbire ob nakupu, preko načina uporabe, do ravnanja ob koncu življenjske dobe. Njegove odločitve tako ne vplivajo le na povpraševanje na trgu, temveč tudi na zasnovo izdelkov in poslovne modele podjetij. Trendi kažejo premik od linearnega modela “kupi–uporabi–odvrzi” k bolj cirkularnim praksam, kot so popravila, ponovna uporaba in vračanje materialov v kroženje.
2. Dejavniki, ki usmerjajo vedenje potrošnikov
Na vedenje potrošnikov vpliva več medsebojno povezanih dejavnikov. Najmočnejši je ekonomski vidik, saj cene izdelkov, storitev in popravil ter razpoložljive subvencije pomembno usmerjajo odločitve posameznikov. Prav tako je ključno vprašanje ponudbe, ali so krožni izdelki in storitve sploh dostopni na trgu ter ali ustrezajo pričakovanjem uporabnikov glede kakovosti in funkcionalnosti. Pomembno vlogo imajo tudi informacije, predvsem pregledne oznake, podatki o trajnosti in ukrepi za preprečevanje zavajajočih trditev. Poleg tega na izbire vplivajo socialni dejavniki, kot so potrošniške navade, modni trendi in vpliv skupnosti. Nenazadnje pa so odločilne tudi osebne preference, povezane z vrednotami, življenjskim slogom in okoljsko ozaveščenostjo posameznika.
3. Politike in ukrepi
V zadnjih letih se je politika premaknila od zgolj informiranja potrošnikov z eko-oznakami in deklaracijami k bolj konkretnim ukrepom. Uveljavljajo se ekonomske spodbude (znižan DDV, subvencije za popravila) ter nova pravila, kot je pravica do popravila, ki proizvajalcem nalaga dostopnost rezervnih delov in podaljšanje jamstev. Pomemben napredek prinaša tudi uredba o eko - designu izdelkov, ki določa minimalne zahteve glede trajnosti in popravljivosti. Najtežje spremenljivi pa ostajajo socialni dejavniki in osebne preference, zato bodo za spremembo potrošniških navad ključne dolgoročne kampanje, izobraževanje in omejevanje zavajajočih praks, kot je greenwashing.
4. Ključni trend
Uspešnost krožnega gospodarstva bo v prihodnje odvisna od tega, kako dobro bo mogoče povezati dostopno ponudbo, ekonomske spodbude in verodostojne informacije. Potrošnik iz pasivnega uporabnika postaja aktiven soustvarjalec prehoda, ki s svojimi odločitvami neposredno vpliva na krožnost materialov in trajnost poslovnih modelov.
Vir: