Rabljeno oblačilo še ni odpadek – vloga HUMANE v krožnem gospodarstvu tekstila

Kaj se zgodi z majico, jakno ali parom čevljev, ki jih ne potrebujemo več? Za posameznika se njihova zgodba morda konča. Z vidika krožnega gospodarstva pa se lahko prav tu šele začne.

To je tudi temelj delovanja HUMANE Slovenija, kjer od leta 2002 organizirano zbiramo rabljena oblačila, obutev in hišni tekstil. Danes upravljamo 560 zbirnih zabojnikov v 65 slovenskih občinah in predstavljamo največjo specializirano zbirno mrežo za rabljeni tekstil v državi. Letno zberemo več tisoč ton tekstila.

Za temi številkami niso le kilogrami. Gre za milijone posameznih kosov oblačil, pri katerih želimo doseči predvsem eno: da njihova uporabna vrednost traja čim dlje.

Najprej ohranimo vrednost

Pri tekstilu se pogosto najprej govori o recikliranju, vendar je pomembno razumeti hierarhijo ravnanja z odpadki. Evropski pristop daje prednost preprečevanju nastajanja odpadkov in ohranjanju izdelkov v uporabi, nato pripravi za ponovno uporabo, recikliranju, drugim oblikam predelave in šele nazadnje odstranjevanju.

Pri oblačilih to pomeni zelo preprosto načelo: najbolj trajnosten kos je praviloma tisti, ki ga ni treba nadomestiti z novim. Če je oblačilo še uporabno, je njegova največja vrednost v tem, da ga lahko še nekdo nosi.

Če nekdo odda čisto in uporabno jakno v zabojnik HUMANA, se njena zgodba ne konča. Z učinkovitim zbiranjem, pripravo, sortiranjem in vključevanjem v tokove ponovne uporabe lahko najde naslednjega uporabnika – morda drugega, tretjega ali še koga za njim. S tem se podaljšuje življenjska doba izdelka in bolje izkoristijo surovine, energija in delo, ki so bili potrebni za njegovo proizvodnjo.

Razsežnost izziva je velika. Povprečen prebivalec EU je leta 2022 porabil približno 19 kilogramov oblačil, obutve in hišnega tekstila, v državah EU pa je istega leta nastalo približno 6,94 milijona ton tekstilnih odpadkov. Kar 85 odstotkov tekstilnih odpadkov iz gospodinjstev takrat ni bilo zbranih ločeno. Tekstil je hkrati med kategorijami gospodinjske potrošnje z največjimi okoljskimi in podnebnimi pritiski. Oskrbovalna veriga tekstila, ki so ga leta 2022 kupila gospodinjstva v EU, je bila povezana z ocenjenimi 159 milijoni ton emisij CO₂ ekvivalenta**.

Podaljševanje življenjske dobe oblačil zato ni obroben okoljski ukrep. Je eden pomembnih vzvodov prehoda v krožno gospodarstvo.

Kaj se zgodi, ko oblačilo oddamo v zabojnik?

Sistem je za uporabnika preprost: oblačila odda v najbližji Humanin zabojnik. V ozadju pa poteka organiziran logistični proces. Zabojnike HUMANA praznimo redno enkrat tedensko, na bolj obremenjenih lokacijah tudi pogosteje. Zbrani tekstil naša vozila odpeljejo v zbirno-skladiščni center, kjer evidentiramo količine, odstranimo očitne primesi ter blago pripravimo za nadaljnjo pot.

Tekstil se usmeri v specializirane sortirne centre, kjer se razvršča glede na kakovost, vrsto in predvsem možnost nadaljnje uporabe. Cilj je, da čim več uporabnih kosov najde naslednjega lastnika in ostane v uporabi.

Del oblačil se ponovno uporabi tudi na slovenskem trgu. HUMANA ima v Sloveniji štiri trgovine z rabljenimi oblačili – tri v Ljubljani in eno v Kranju. Te trgovine niso le prodajna mesta, temveč tudi prostor, kjer se spreminja odnos do rabljenih oblačil: kakovosten kos iz druge roke ni manjvreden kos, temveč izdelek, ki mu je bila podaljšana življenjska doba.

Za tekstil, ki za ponovno uporabo ni več primeren, sledijo drugi načini ravnanja, predvsem priprava za recikliranje oziroma druge oblike predelave. Bistveno je, da se za vsak tok išče rešitev, ki čim dlje ohranja vrednost materiala.

EPR kot priložnost za nadgradnjo sistema

Evropa je na področju tekstila vstopila v novo obdobje. Od leta 2025 morajo države članice zagotavljati ločeno zbiranje tekstila, 16. oktobra 2025 pa je začela veljati tudi spremenjena evropska okvirna direktiva o odpadkih, ki uvaja obvezne sisteme razširjene odgovornosti proizvajalcev – EPR – za tekstil in obutev.

Osnovno načelo EPR je jasno: proizvajalec oziroma tisti, ki izdelek daje na trg, prevzame tudi finančno odgovornost za ravnanje z izdelkom po koncu njegove uporabe. Prispevki proizvajalcev bodo financirali zbiranje, sortiranje, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in ravnanje s preostankom tekstilnih odpadkov, pa tudi obveščanje in ozaveščanje potrošnikov ter razvoj učinkovitejših rešitev.

Za Slovenijo je EPR priložnost, da obstoječi sistem zbiranja tekstila nadgradi in poveže v pregledno, učinkovito in dolgoročno vzdržno celoto. V več kot dveh desetletjih so se že oblikovale zbirne mreže, logistične poti, znanje, partnerstva z občinami in komunalnimi podjetji ter – kar je zelo pomembno – navade prebivalcev.

Po mnenju HUMANE mora zato prihodnji slovenski sistem EPR prepoznati in vključiti obstoječe učinkovite zbirne mreže, zagotoviti kritje dokazljivih stroškov zbiranja in logistike ter vzpostaviti smiselno masno sledljivost na ravni partnerja, območja ali zbirnega sistema. Prav tako mora zagotoviti financiranje sortiranja in ravnanja z neuporabno frakcijo ter omogočiti nediskriminatorno vključevanje obstoječih zasebnih in socialnih zbiralcev.

Tak sistem lahko združi okoljske cilje, operativno učinkovitost in izkušnje organizacij, ki na tem področju že delujejo. Če se obstoječa infrastruktura ustrezno vključi, se lahko izognemo nepotrebnemu podvajanju logistike in stroškov ter se osredotočimo na tisto, kar je najpomembnejše: da čim več tekstila ostane v uporabi oziroma v kroženju.

Vsak kos šteje

Okoljske politike se pogosto izražajo v tonah, odstotkih in ciljih. Krožno gospodarstvo pa se na koncu začne z zelo preprosto odločitvijo posameznika.

Pred omaro stojimo z jakno, ki je že dolgo nismo oblekli. Morda zanjo v naši omari ni več prostora, vendar to še ne pomeni, da je izgubila svojo vrednost. Za nekoga drugega je lahko prav ta jakna uporaben, kakovosten in dobrodošel kos oblačila.

Prav tu je vloga HUMANE najbolj oprijemljiva. Ustvariti želimo most med prvim in naslednjim uporabnikom ter omogočiti, da uporabna oblačila čim dlje ostanejo to, kar so bila ustvarjena biti – oblačila.

Več kot 560 zabojnikov po Sloveniji je zato mogoče razumeti kot vstopne točke v krožno gospodarstvo. Vsak od njih omogoča, da se življenjska pot uporabnega kosa nadaljuje in da material, energija ter delo, vloženi v njegovo izdelavo, ohranijo svojo vrednost dlje.

V času hitre mode in vse hitrejšega menjavanja oblačil bo prav sposobnost podaljševanja njihove življenjske dobe eden od pomembnih pokazateljev, ali krožno gospodarstvo razumemo zgolj kot zakonodajno obveznost ali kot dejansko spremembo odnosa do stvari, ki jih proizvajamo, kupujemo in uporabljamo.

**Podatki o EU: Evropska agencija za okolje (EEA), Circularity of the EU textiles value chain in numbers; Evropska komisija, Revised Waste Framework Directive, 2025.