Slovenske bioplinarne: ključni člen krožnega gospodarstva

Ko govorimo o krožnem gospodarstvu, običajno pomislimo na recikliranje in ponovno uporabo materialov. Vendar pa je krožno gospodarstvo veliko več kot le to. Eden najlepših primerov krožnega biogospodarstva je predelava organskih materialov v bioplinarnah. Te povezujejo kmetijstvo, živilsko industrijo, sektor ravnanja z organskimi odpadki in energetiko v enoten sistem, kjer odpadki in stranski proizvodi postanejo nova surovina za proizvodnjo energije in visokokakovostnih organskih gnojil.

Bioplinarne imajo zato pomembno vlogo pri prehodu Slovenije v bolj trajnostno, nizkoogljično in energetsko neodvisno družbo.

Odpadek postane vir

Vsako leto v Sloveniji nastajajo velike količine organskih ostankov, kot so npr. hlevski gnoj, gnojevka in žetveni ostanki ter različni biološko razgradljivi odpadki. Če s slednjimi ne ravnamo ustrezno, lahko predstavljajo okoljsko breme ali strošek za njihovo odstranjevanje.

Bioplinarne te materiale pretvarjajo v koristne proizvode. Mikroorganizmi v okolju brez kisika (anaerobno) postopoma razgrajujejo organsko snov. V tem procesu nastaja bioplin, stranski produkt pa je digestat, ki je bogat z rastlinskimi hranili. Bioplin, ki bi se sicer iz organske mase sproščal v zrak, se v zaprtem sistemu zajame, iz njega pa se lahko proizvede energija (elektrika ali biometan). Digestat se vrača nazaj v kmetijska tla v obliki gnojila. Namesto linearnega modela »vzemi-uporabi-zavrzi« tako nastane krožni sistem, v katerem se snovi in energija vračajo nazaj v gospodarstvo.

Podpora slovenskemu kmetijstvu

Bioplinarne so tesno povezane s slovenskim kmetijstvom. Živinorejske kmetije ustvarjajo velike količine gnoja in gnojevke, ki predstavljajo pomembno surovino za proizvodnjo bioplina.

Njihova predelava prinaša več koristi. Zmanjšujejo se emisije metana iz skladiščenja živinskih gnojil, izboljša se upravljanje hranil, hkrati pa nastaja obnovljiv vir energije. Bioplinarne tako pomagajo kmetijstvu zmanjševati vplive na okolje in ustvarjajo dodano vrednost iz materialov, ki so bili nekoč obravnavani predvsem kot odpadek (žetveni ostanki).

Pomemben rezultat procesa je tudi digestat. Gre za stabiliziran organski material, ki vsebuje dušik, fosfor, kalij in druga hranila. Digestat je mogoče uporabljati kot organsko gnojilo, s čimer se hranila vračajo na kmetijska zemljišča in zmanjšuje potreba po mineralnih gnojilih. Tako se sklene naravni krog med pridelavo hrane, proizvodnjo energije in vračanjem hranil v tla.

Rešitev za biološko razgradljive odpadke

Bioplinarne predstavljajo tudi pomemben del sistema ravnanja z odpadki. Biološko razgradljivi odpadki iz gospodinjstev, gostinstva, trgovine in živilskopredelovalne industrije vsebujejo energijo in hranila, ki bi jih bilo škoda izgubiti.

S predelavo v bioplinarnah se ti odpadki ne obravnavajo kot problem, temveč kot vir. Iz njih nastaneta energija in digestat, zmanjšajo pa se tudi količine odpadkov, ki bi sicer zahtevale drugačne načine obdelave. Bioplinarne zato pomembno prispevajo k učinkovitejšemu ravnanju z viri in zmanjševanju okoljskih obremenitev.

Obnovljiva energija iz domačih virov

Glavni proizvod bioplinarne je bioplin, ki nastaja iz lokalno dostopnih surovin. Za razliko od fosilnih goriv ga ni treba uvažati, zato prispeva k večji energetski neodvisnosti države.

Posebnost bioplina je, da ga lahko proizvajamo neprekinjeno, ne glede na vreme ali letni čas. Zaradi tega predstavlja pomemben vir stabilne obnovljive energije, ki dopolnjuje proizvodnjo iz sončnih in vetrnih elektrarn.

Večina slovenskih bioplinarn danes bioplin uporablja za soproizvodnjo električne in toplotne energije. Električna energija se oddaja v omrežje, toplota pa se uporablja za potrebe obratovanja ali za ogrevanje bližnjih objektov. Takšna proizvodnja omogoča visok skupni energijski izkoristek in učinkovito rabo lokalnih virov.

Od bioplina do biometana

Razvoj bioplinarn se danes vse bolj usmerja v proizvodnjo biometana. Gre za prečiščeno obliko bioplina, ki ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga je mogoče vtiskati v plinovodni sistem.

Biometan predstavlja eno ključnih rešitev za razogljičenje sektorjev, kjer prehod na elektriko ni enostaven. Posebej pomemben je za promet, javni prevoz, kmetijsko mehanizacijo ter nekatere industrijske procese. Ker nastaja iz domačih obnovljivih virov, lahko prispeva k zmanjšanju uporabe fosilnega zemeljskega plina in k doseganju podnebnih ciljev.

V Sloveniji se že pojavljajo prvi projekti za proizvodnjo in uporabo biometana, potencial pa je bistveno večji od trenutne izkoriščenosti.

Bio-CO₂: nova priložnost za krožno gospodarstvo

Pri proizvodnji biometana nastaja tudi biogeni ogljikov dioksid oziroma bio-CO₂. Ker izvira iz biomase in ne iz fosilnih virov, predstavlja pomembno surovino za različne gospodarske panoge.

Uporabljati ga je mogoče v živilski industriji, pri proizvodnji pijač, v rastlinjakih ter v drugih industrijskih procesih. S tem se kroženje materialov še dodatno podaljša, saj se tudi ogljik, ki bi sicer končal v ozračju, ponovno uporabi v gospodarskih verigah.

Koristi za lokalne skupnosti

Bioplinarne niso pomembne le zaradi energije. Njihovi učinki segajo precej širše. Omogočajo nova delovna mesta, ustvarjajo dodatne prihodke za kmetijska gospodarstva, prispevajo k razvoju lokalnega gospodarstva in zagotavljajo infrastrukturo za predelavo organskih ostankov.

Ker uporabljajo predvsem lokalne surovine, ustvarjajo dodano vrednost tam, kjer biomasa nastaja – na podeželju. Hkrati povezujejo različne dele gospodarstva: kmetijstvo, industrijo, komunalni sektor, energetiko in promet.

Več kot le elektrarna

Bioplinarne pogosto dojemamo predvsem kot objekte za proizvodnjo elektrike. V resnici pa so mnogo več. So predelovalke organskih odpadkov, proizvajalke obnovljive energije, vir organskih gnojil in vse pomembnejše proizvajalke biometana ter bio-CO₂.

Prav zaradi te večnamenske vloge predstavljajo enega najboljših primerov krožnega gospodarstva v praksi. Omogočajo, da odpadki postanejo vir, hranila ostanejo v kroženju, energija pa nastaja iz domačih surovin. Zato bodo imele slovenske bioplinarne pomembno vlogo tudi v prihodnje – pri zagotavljanju prehranske varnosti, energetske neodvisnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.

Slika je pripravljena s pomočjo umetne inteligence.

Za pospešitev trga z biometanom v Evropi si prizadevamo tudi partnerji projekta BIOMAPE. Projekt BIOMAPE podpira podnebne in energetske cilje EU s pospeševanjem uvajanja biomethana, krepitvijo podeželskih gospodarstev in povečevanjem odpornosti energetskega sistema. Po vsej Evropi se uvajanje biomethana sooča z razdrobljenimi politikami, omejeno interoperabilnostjo tržnih orodij in neenakomerno družbeno sprejemljivostjo. BIOMAPE te ovire naslavlja s celostnim pristopom, ki združuje tehnične, regulativne in družbene vidike.

Funded by the European Union. Views and opinions expressed are however those of the author(s) only and do not necessarily reflect those of the European Union or CINEA. Neither the European Union nor CINEA can be held responsible for them.