Sprememba krovne direktive uvaja ukrepe za odpadni tekstil in hrano

V Uradnem listu EU je bila konec septembra objavljena Direktiva (EU) 2025/1892, ki dopolnjuje krovno Direktivo 2008/98/ES o odpadkih. Novosti so osredotočene na tekstil in živilske odpadke. Medtem, ko pri odpadni hrani direktiva določa cilje zmanjševanja in preprečevanja nastajanja le te, pri tekstilu uvaja proizvajalčevo razširjeno odgovornosti za odpadni tekstil, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke, z namenom zagotavljanja bolj trajnostnega ravnanja s tekstilnimi odpadki, s spodbujanjem zbiranja, sortiranja, ponovne uporabe in recikliranja.

Proizvodnja tekstila porablja veliko naravnih virov in ustvarja obremenitve v okolju. Na ravni EU uvozimo kar 73 % oblačil in tekstila ki se uporabljajo v gospodinjstvih. Večina okoljskih obremenitev pri proizvodnji tekstila nastaja v tretjih državah, izven EU. Zaradi globalne narave določenih emisij, na primer emisije toplogrednih plinov, te obremenitve niso omejene na lokalno okolje kjer nastajajo.

Obstoječe ravnanje z odpadnim tekstilom v EU je neracionalno, odstopa od hierarhije ravnanja z odpadki in povzroča okoljske obremenitve tako v Uniji kot v tretjih državah, tudi zaradi emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročata sežiganje in odlaganje odpadkov na odlagališčih.

Dopolnilna direktiva je že stopila v veljavo 16. oktobra letos, pri čemer imajo države članice na voljo 20 mesecev, da njene zahteve prenesejo v nacionalno zakonodajo.

Sistemi skupnega zagotavljanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti za tekstil morajo biti funkcionalni v posameznih državah članicah do 17. aprila 2028. Seznam izdelkov za katere bo veljala proizvajalčeva razširjena odgovornost je določen v njeni prilogi IV.c s KN oznakami.

Preambula k direktivi v 25. odstavku spodbuja države k o pooblastitvi več organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev pri tekstilnih izdelkih. Kot prednosti tovrstnega pristopa poudarja, da konkurenca med tovrstnimi organizacijami prinese večje koristi za potrošnike, poveča inovativnost, zniža stroške, izboljša ločeno zbiranje tekstila in poveča izbiro za proizvajalce, ki morajo skleniti pogodbo s tako organizacijo.

Čeprav bodo sistemi zagotavljanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti zavezani k upoštevanju že uveljavljenih pravil na tem področju, ki izhajajo iz obstoječih direktiv, uvaja nova direktiva nekatere posebnosti za tekstil.

V obstoječih sistemih zbiranja tekstila igrajo ključno vlogo tako imenovani subjekti socialnega gospodarstva, ki jih bo tudi v bodoče potrebno obravnavati kot partnerje v sistemih ločenega zbiranja. Poleg okoljskih doprinosov, subjekti socialnega gospodarstva ustvarjajo kakovostna delovna mesta zlasti za ranljive skupine.

Ločeno zbrani zavrženi tekstil bo opredeljen kot odpadek, ki bo moral skozi strokovni pregled, na podlagi katerega se bodo oblačila in obutev uvrstila v tista, ki jih je možno ponovno uporabiti in tista za recikliranje, kadar se strokovno oceni, da izdelkov ni mogoče ponovno uporabiti. Komisija bo zahteve glede sortiranja oblikovala v skupna merila Unije za prenehanje statusa odpadka rabljenega tekstila. Taka harmonizirana merila bodo olajšala razširitev vrednostnih verig ponovne uporabe in recikliranja. Končna odločitev o tem, ali so oddana oblačila in obutev primerni za ponovno uporabo, ne bo prepuščena osebam, ki izdelke oddajajo v za to namenjenih zbirnih centrih temveč osebam, ki rabljene izdelke sprejmejo in so temu primerno za to tudi usposobljeni.

Antonija Božič Cerar