Vrečka iz odpadnih stebel paradižnika podjetja Paradajz
Katalog dobrih praks
Podjetje Paradajz d.o.o., znano po blagovni znamki Lušt, je v sodelovanju z Inštitutom za celulozo in papir razvilo inovativno rešitev, ki odpadni material iz kmetijske pridelave spreminja v surovino z visoko dodano vrednostjo. Iz odpadnih stebel paradižnika so namreč izdelali prvo slovensko vrečko iz paradižnikovih vlaken. Projekt je nastal kot odgovor na vprašanje, kako na trajnosten način ponovno uporabiti velike količine biomase, ki nastajajo vsako leto pri pridelavi paradižnika v rastlinjakih.
V podjetju Paradajz so v letu 2024 pridelali skoraj 5.000 ton paradižnika, ob tem pa se je ustvarilo približno 445 ton rastlinske biomase. Gre za stebla, ki jih morajo enkrat letno odstraniti iz rastlinjakov in ki so doslej veljala za odpadek. Več let so jih oddajali v bioplinarne ali kompostarne, kjer je biomasa sicer dobila omejeno uporabno vrednost, vendar je predstavljala strošek in breme podjetju. Izziv je bil, kako ta material ponovno vključiti v proizvodni proces in ustvariti krožni tok uporabe surovin.
Rešitev so našli v sodelovanju z raziskovalci. Stebla paradižnika vsebujejo celulozna vlakna, ki so primerna za izdelavo papirja. V prvem koraku so iz biomase izločili vlakna, nato pa so na papirnem stroju izdelali papirne pole. Iz teh pol so nastale vrečke, ki jih podjetje danes uporablja pri lastni prodaji na drobno. Gre za trajnostno inovacijo, saj se odpadni material preoblikuje v uporaben izdelek, ki nadomešča klasične papirnate vrečke iz lesa.
Vrečka iz paradižnikovih stebel je zasnovana po načelih okolju prijaznega oblikovanja. Ni lakirana, lepljena je s škrobnim lepilom in natisnjena s sonaravnimi barvami. To pomeni, da je izdelek popolnoma biorazgradljiv in kompostabilen, potrošnik jo lahko odvrže v hišni kompostnik ali v zabojnik za papirno embalažo, ne da bi s tem obremenjeval okolje. Posebna vrednost vrečke je tudi v lastnostih materiala, saj ta aktivno uravnava vlago. To omogoča, da se shranjeni plodovi ohranijo dlje časa sveži, brez dodatnih posegov ali uporabe plastike.
V celoti gre za plod slovenskega znanja in inovativnosti, saj sta tako receptura papirja kot končni izdelek rezultat sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno institucijo. Vrečka se proizvaja in uporablja v Sloveniji, kar dodatno prispeva k lokalni dodani vrednosti in zmanjševanju ogljičnega odtisa zaradi transporta. Projekt je tako primer dobre prakse, kako lahko kmetijsko-živilska podjetja s povezovanjem znanosti, tehnologije in trajnostnega razmišljanja ustvarijo nove proizvode in krožne modele poslovanja.
Podjetje Paradajz je s tem projektom dokazalo, da je mogoče odpadek spremeniti v priložnost, in to ne le na simbolni, temveč tudi na gospodarsko in okoljsko relevantni ravni. Gre za odličen primer krožnega gospodarstva, ki ponuja navdih za številna druga podjetja v Sloveniji in širše.
Vir: Lušt
Viri:
https://www.rtvslo.si/misija-mlada-kohezija/ko-iz-odpadnega-stebla-nastane-vrecka/644953